Jakobove bukve

Dobro stoletje po pomorih Hmelnickega, ki se niso potonili v pozabo, se med revnimi podoljskimi Zidi, ki cakajo na Mesijev prihod, pojavi mlad prerok iz Smirne in zacne glasiti hereticne ideje, ki njegovim sledilcem omogocijo nepricakovan druzbeni vzpon v svetu neenakosti ter verskih in rasnih predsodkov. Lazni Mesija Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ne izbira sredstev. Je dokoncna konverzija frankistov v krscanstvo poskus doseci Boga po drugi poti, skozi greh in transgresijo, ali pragmaticna politicna poteza? Olga Tokarczuk slika to neverjetno zgodovinsko epizodo na velikem platnu sirse poljske druzbe s pozornostjo za detajle vsakdanjega zivljenja in spostovanjem zgodovinskih dejstev - s citatnimi fragmenti iz ohranjenih frankisticnih spisov veckrat na meji dokumentarnega - ter z veliko psiholoske pronicljivosti, domisljije in empatije ustvarja enkratne zivljenjske zgodbe.Roman Jakobove bukve zdruA uje zgodovinsko snov zmoderno obA utljivostjo. Ko pisateljica izpisuje narobno stran Sienkiewiczeve kanoniA ne interpretacije poljske preteklosti iz Trilogije, dekonstruira podobo narodove slave ter jo nadomeA A a spripovedjo o kolonialnih razmerjih ter socialni prikrajA anosti pripadnikov A tevilnih druA benih slojev, med njimi drugovercev ali tlaA anov... Kot pravi sama: (...)nobene zgodovine ni, so samo A ivljenja ljudi. Zgodovino tvorijo mali dogodki, posamiA ni A loveA ki A asi, A loveA ka telesa, njihovo minevanje, njihove bolezni, njihove ljubezni. Ko zgodovino pripoveduje skozi mikrozgodbe, je posebej pozorna na - zbesedami Virginie Woolf - skrivnostna, tiha, nepredstavljena A ivljenja, kot A ivljenja A ensk ali A ivali. Vtako pripovedovani zgodovini uziramo problematiko svojega A asa: vpraA anja poloA aja A ensk in feminizma, antisemitizma, homoseksulnosti, kolonializma in razredne razslojenosti, odnosa do drugega in drugaA nosti, pa celo vegetarijanstva ali kontracepcije, da ne omenjamo religioloA kih in literarnih razprav... Na Franka, njegovo doktrino in biografijo gledamo zveA perspektiv, od katerih sta najopaznejA i pogled kronista Nahmana in Jente, opazovalke, ki na meji med A ivljenjem in smrtjo izstopa iz svojega sibilskega telesa in lebdi visoko pod nebesom, od koder, A isto zrenje, motri predstavo, ki se odvija pod njo, ter veni zavesti osredotoA a prostranstva dogajalnega A asa in prostora.Jana Unuk